Prvi skupni dnevi v stanovanju

Ja, takole gre... Jaz sem se preselila v naše stanovanje ži 1. septembra, ker me žal čaka še eno leto, da postanem tudi jaz prava študentka:) Najprej moram povedati to, da sem se zdej že kr navadila sama živeti v 75m2, čeprav je bila na začetku prava muka:) Ampak smo preživeli s prenašanjem televizije iz dnevne sobe v sobo, da sem lahko zaspala:) Da prilepim nekaj slikc potem pa naprej:)


Dnevna soba in že prvo čevkanje na kavču:)

Delček kuhinje in jedilnica:)

Kim že preizkuša novo tehiko pomivanja:)

Kopalnica...

Moja in Mašina sobica:)















Kimina rezidenca:)















In še nekoč malo spremenjena soba od Dunje in Mateje:)















No to je nekaj sličic, sedaj pa naprej:)
V četrtek sta prišli Dunja in Maša na manšo selitev v stanovanje. Rekle sta, da prideta okrog 16h, zato sem po pouku šla hitro domov, da slučajno ne bi bilo kaj pospravljeno;) Ko sta se naselili, smo šle v trgovino in si kupile kaj za pod zob (kot, da jaz nisem imela polnega hladilnika;)). Še jesti se nimo lotile, ko sta že prišli Niki na ogled naše rezidence:) Obe zadovoljni z videzom našega stanovanja, sta se hitro vsedli v jedilnico in se nam prdružili pri pojedini;) Ko sta odšli smo se vsedle na balkon, vsaka s svojo pijačo in vrgle debato o tem kako, bo ko nas bo vseh pet tukaj:) Odločile smo se, da si ogledamo še Na kraju zločina. Maša je mogla že kmalu po začetku spat medve z Dunjo pa sva si pogledali do konca:)

V petek sem ob pol 7h vstala, saj sem morala v šolo, Dunja pa Maša pa naj bi ustali zgodaj (samo nevem, če je njima za verjet;)) Ko sem končala, sta me počakali pred narodno galerijo. Peš smo se odpravile do Bavarskega dvora, kjer sta si naredile mesečni vozovnici, nato pa smo vse lačne stekle proti 1 in naravnost v Mercator center Šiška na kosilo:) Ko so bili naši trebuščki siti do polnega smo stopile par korakov in že smo bile v stanovanju. Kot krave smo se vlegle na kavč in "jamrale" o naši lenobi:) Maša je prva obupala in skočila do računalnika, da je rešila par problemov v zvezi s spletno stranjo za ROT (republiško orjentacijsko tekmovanje). Dunja je prijela v roke sesalec in posesala celo stanovanje jaz pa sem skočila do trgovine po Brrr:)
Maša se je potem odpravila nazaj proti centu, kje se je dobila s Kristino in Urško. Medve z Dunjo pa sva se uštimali za na žurčk pred Kolosejem. Trudili sva se, da bi prišle pred kolosej do 19h da bi ujeli Stereotipe, ampak nama ni uspelo, ker je bila taka gužva. Malo kasnjeje se nama je pridružila še Maša. Do mal čez 1h smo nehale noreti pod odrom in se odpravile proti glavni avtobusni postaji..šle smo peš:) Ob prihodu na busno, smo srečale še par prijateljic iz Idrije. Zavile smo v prvo burekarnico in kupile nekaj za pit ter en burek, ki sva si ga z Mašo razdelili:) Vsedle smo se v prvi taxi, ki je bil pri roki in nato smo morale iztopiti pri Dravljah, ker nismo imele toliko denarja da bi lahko prišle do Trate. O ceni ne bom govorila...

Zjutraj sta mi Dunja in Maša ušli v trgovino, ko sem še spala. Zajtrk, ki sta ga prinesli je bil odličen. Ker je bila ura že veliko, sva se z Mašo odpravili proti domu. Dunja pa je počakala na ata in mamo, in šla potem v shoping:) Ob prihodu k avtu, sva ugotovili, da so mi ukradili sprednjo tablico (nevem kateri bedak je kradel samo eno tablico!). Poklicale sva policaje in moram reči, da so prišli kar hitro. S 1001 vprašanjem sta zadovoljna odšla in mi povedala kako naprej:) Tako sva končno vžgale avto in se odpeljale proti Idriji. Zaključek pogovora v avtu se je končal s obojestranskim mnenjem, da bo v Ljubljani sigurno zelo dobro:))

Se mi zdi, da sem se kar malo preveč raspisala, upam da naprej ne bo tako;)